Večina nas je že slišala za projektne vodje. Vemo, da gre za nekoga, ki nekaj vodi v nekem podjetju. Težko pa si predstavljamo, kakšno delo pravzaprav opravljajo. Kako poteka njihov tipičen delovni dan? Kaj vodijo? Za kakšne projekte gre in kaj ti od njih zahtevajo?

Nina je zadnje leto zaposlena kot projektni vodja pri podjetju Codeventuri in se pogosto sooča prav s takšnimi vprašanji, ko skuša znancem in prijateljem razložiti, kaj pravzaprav počne. Zaradi interesa smo se odločili zbrati najbolj pogosta med njimi in s pomočjo intervjuja poiskati odgovore. Končni rezultat je dolga in izjemno zanimiva objava, ki smo jo razdelili na dva dela – prvega si s kavico ali čajem v roki preberite spodaj :).

Opomba urednika: Matic, ki ga Nina omenja v odgovorih, je direktor podjetja Codeventuri.

Klasično začetno vprašanje – povej nam nekaj malega o sebi, da te tudi bralci malce spoznajo.

Začnemo z najtežjim delom (smeh). Študirala sem ekonomijo in bila v sklopu tega na polletni izmenjavi na mednarodni univerzi v Ankari. Študij tam je bil zelo intenziven – veliko smo potovali, se učili in imeli profesorje iz Amerike. Ko sem se po pol leta vrnila nazaj v Slovenijo, sem bila mnenja, da bom tukaj tudi ostala, saj je doma najlepše.

Rada imam hrano in zelo rada tudi kuham. Rada sem v družbi s prijatelji in hodim na potovanja. Najbolj me osrečuje, če grem lahko vsaki dve leti na kakšno potovanje. Zdaj sem približno dve leti poročena, tako da za vikend in med tednom zvečer z možem poskušava preživeti čim več časa skupaj.

Kdaj in kako si začela delati za Codeventuri?

Po faksu sem začela delati za BMW in po enem letu dobila priložnost, da svoje delo nadaljujem na BMW sedežu v Salzburgu. Ker takrat nisem imela nobenih posebnih obveznosti tukaj, sem se odločila, da grem. Nikoli ne reči nikoli (smeh).

V Salzburgu smo pokrivali južno in vzhodno Evropo, sama sem delala predvsem na online projektih. Tako sem prvič prišla v stik z Maticem, saj je njegova ekipa delala določene online kampanje za nas. V bistvu smo s Codeventuri sodelovali ves čas mojega dela v Salzburgu.

Vmes sem se začela dobivati s Sebastjanom (mož), ki ga sicer poznam že 12 let in obema je bilo v interesu, da se vrnem in se lahko skupaj preseliva. Tako sem prišla nazaj in delala na drugih projektih, kjer smo bili s Codeventuri skupaj. Ko se zadnji projekt ni izšel, sem bila tri mesece brez službe in vmes dobila klic od Matica.

Pri Codeventuri se je obseg dela povečal, zato so potrebovali project managerja. Sama sem bila ponudbe vesela, ker sem že od prej poznala tako njega kot ekipo, obenem pa tudi naročnike – predvsem BMW. Točno sem vedela, kako funkcionira BMW in poznala kar nekaj ljudi, ki delajo tam. Pri Codeventuri sem tako začela delati pred enim letom.

Tvoj ‘uradni naziv’ je project manager – kaj to pravzaprav pomeni, kaj točno delaš?

Pred dvema mesecema mi je en gospod rekel: »A to je tist, k imaš ful dela, pa nič nisi doma?« (smeh). Pogosto se zgodi, da ljudje ne vejo, kaj točno pomeni biti project manager – verjetno zato, ker to delovno mesto ni povezano z neko določeno panogo ali s specifično stvarjo.

Biti project manager pomeni, da si odgovoren za določen projekt od njegovega začetka do samega konca. Pri tem gre lahko za lansiranje česarkoli, vodenje projekta v gradbeništvu itd. Za vsak projekt moraš seveda imeti neke osnove, a če si priden in zavzet in se jih naučiš, lahko spelješ marsikateri projekt.

Delo je sicer zanimivo. Od trenutka, ko pride ideja na plano, si kot project manager odgovoren za to, da vse delo poteka nemoteno. Poskrbeti moraš, da vse informacije, ki so potrebne za izvedbo projekta, pridejo od naročnika do izvajalca. Nato si tisti, ki koordinira, preverja napredek, prejema povratne informacije oziroma feedback, dokler ne pride do realizacije projekta.

V našem primeru je to online store za BMW i3, pri katerem smo z nič postavili celotno spletno trgovino.

Sama sem morala na tedenski ravni komunicirati z različnimi trgi, da so nam zagotovili vse potrebne informacije, ki smo jih potrebovali. Codeventuri team je potem vse implementiral, sprogramiral in pripravil, pri čemer smo potrebovali stalen feedback. Če povzamem – moje delo je organizacija in koordinacija za uresničitev nekega projekta od čistega začetka pa do konca.

Kako poteka tvoj tipičen delovni dan?

Zelo različno. Idealno bi bilo, če bi vnaprej vedela, kaj me čaka, a v resnici je redko tako. Moj plan je vedno, da zjutraj, ko pridem v službo, pregledam vse maile in taske za tekoči dan. Ker sem zadolžena predvsem za sodelovanje z BMW-jem, imam tedenske sestanke z našim naročnikom in trgi, ki so načeloma vedno ob istem času in točno vem, kdaj jih imam. To se načeloma ne spreminja.

Potem se ponavadi zgodi, da pride vmes kakšna zadeva, ki je nisi pričakoval, in jo moraš nujno rešiti. Ko rešuješ to, prileti še kakšen mail, ki je še malo bolj pomemben in zamenjaš task za novega in na koncu imaš odprtih ne vem koliko taskov, ki se jih lotevaš po delih. Kaos.

Navadno imaš zjutraj, ko prideš v službo, točno pripravljen načrt, kako boš pregledal maile in taske, preveril, kaj te čaka danes in se lotil najbolj nujnih zadev.

Kaj se ti zdi pri tvojem delu najtežje? S kakšnimi izzivi se soočaš?

Najtežja se mi zdi ta moja pozicija med naročnikom in našo ekipo. Predvsem zato, ker je v meni malo perfekcionista – v smislu, da se vedno želim držati dogovorov in končati stvari, kot smo bili zmenjeni. Da so 100% narejene takrat, ko se zmenimo, da bodo.

Ne samo z naše strani – zgodi se tudi, da naročnik hoče nekaj od tebe, za kar že od začetka veš, da ne boš mogel zagotoviti v pričakovanem času. Problem je tudi v tem, da stvari nikoli niso odvisne samo od mene, za mano je cela ekipa. Če bi jih lahko takoj naredila sama, bi jih, pa ne morem. To mi predstavlja največji stres.

Pogosto tudi ne dobiš vsega, kar potrebuješ s strani naročnika, vseeno pa moraš loviti določen deadline – kljub temu da za zamudo nisi sam kriv.

Glavni izziv je ta pozicija bufferja med stranko in ekipo, pri čemer moraš pogosto požreti kakšno stvar.

Tvoje delo zahteva izjemno dobro organizacijo – s čim si pomagaš pri tem?

Odkar sem prišla v Codeventuri uporabljam toole, ki jih uporablja Matic. V ekipi tako delamo in se organiziramo predvsem s pomočjo Asane in Slacka. Sama sicer še vedno prisegam na moj blokec in kuli – ne glede na to, da imamo vse stvari v Asani. Zjutraj ali tekom dneva si rada najpomembnejše stvari zapišem v svoj blokec in jih odkljukam, ko so končane, ali pa obkrožim, kar moramo še narediti.

Zapišem si recimo tudi, kaj moram koga vprašati, saj se pogosto zgodi, da se moram o čem pogovoriti z Maticem, pa v tistem trenutku nima časa. Nekako ga ne morem vsakič zmotiti tisto minuto, ko kaj rabim, čeprav velikokrat ga (smeh).

Pri našem delu je toliko stvari, na katere moraš misliti, da je včasih vse skupaj hard to handle in pomaga, če si nekam jasno zapišeš, da ne pozabiš. Pogosto se ob stresnih časih zgodi, da zvečer pred spanjem še kar premlevam, česa vsega ne smem pozabiti. Takrat mi res pomaga, da si vse nekam napišem in grem lahko mirno spat.

Če bi morala izbrati top tri programe oziroma aplikacije za svoje delo, katere bi izbrala?

Sama sem si vedno pisala v blok in na papir, sem pa včasih za organizacijo uporabljala tudi Excel. Pri Codeventuri uporabljamo Asano in Slack, to je to. Znotraj ekipe je Asana super, ker lahko taske prenašamo drug na drugega in jim vsi sledimo, kar olajša skupinsko delo.

 

Prvi del intervjuja je za nami. Za še bolj podroben vpogled v delovno pozicijo project managerja ne pozabite preveriti drugi del intervjuja, ko bo online ;).