Si si kdaj zaželel/a delati na daljavo oziroma remote? V ogromni poplavi co-working prostorov na mičnih eksotičnih destinacijah in delovnimi mesti, ki zahtevajo le računalnik in hitri brezžični internet, te je gotovo zamikalo, da bi delovne urice preživel/a nekje daleč od doma.

Codeventuri je remote-friendly podjetje, ki svojim zaposlenim omogoča, da večino svojega dela opravijo, kjer koli si želijo. Pomembno je samo, da imajo dobro internetno povezavo in da so na voljo ob dogovorjenih urah. Miha, programer pri Codeventuri, je skoraj eno leto preživel na malem grškem otočku Kalimnos, kjer mu je uspelo združiti ljubezen do plezanja in programiranja.

Z nami je delil tudi vrsto slik, s pomočjo katerih se boste še lažje vživeli v njegovo izkušnjo.

Če začnemo bolj na easy, povej nam nekaj malega o sebi in svojem delu?
Sem Miha, končal sem Fakulteto za računalništvo in že nekaj časa delam kot programer pri Codeventuri. Hkrati se od nekdaj ukvarjam s plezanjem, kar je bil tudi glavni razlog za remote delo. Nekako sem želel združiti ti dve stvari, moje delo in hobije.

Kako je prišlo do tega, da si delal remote?
Že preden sem začel delati pri Codeventuri, sem bil na tem otoku in želel sem se vrniti tja za več časa. Edini način, da sem lahko to tudi naredil, je bil, da hkrati delam remote. Tako je sčasoma prišlo do ideje: »Dejmo remote-at!«.

Je bilo to prvič? Kako dolgo si bil tam?
Ja, to je bilo prvič, da sem delal na daljavo. Tam sem bil nekje 8-9 mesecev.

Kako si sam organiziral svoje delo?
Za začetek se mi zdi pomembno omeniti, da sem pred tem že skoraj eno leto delal pri Codeventuri, tako da sem dobro poznal proces dela. Zelo težko bi šel tja, ne da bi vnaprej vedel, kako potekajo stvari v službi, ker bi bil izgubljen. Ko delaš remote, si večinoma prepuščen sam sebi, ne moreš se zanašati na pomoč drugih, ko česa ne veš.

Kako sem si organiziral delo? Preprosto. S sodelavci smo se veliko slišali in bili že utečena ekipa, kar je naredilo ogromno razliko in olajšalo sodelovanje na daljavo.

Kakšen je bil tvoj delovni dan?
Tipično je bilo predvsem zgodnje vstajanje, da sem lahko plezal. Večino delovnih dni sem zgodaj vstal, plezal nekje do kosila, nato sva s punco skupaj pojedla kosilo in popoldne delal n-število ur, odvisno od količine dela.

Kako je potekala komunikacija s sodelavci?
Z Ljubljano smo komunicirali predvsem s pomočjo Skype-a in share screen-a, krajše zadeve pa smo uredili preko Slacka. Za task management smo uporabljali Asano, ki jo uporabljamo tudi sicer.

Ste imeli kakšne težave pri tem?
Nekaj malega pa. V tistem času smo ravno razvijali zajeten projekt in največji problem je bil v tem, da je ta projekt vključeval hardware. Sam zaradi oddaljenosti nisem mogel fizično delati na tem – namesto tega sem napisal kodo, ki so jo potem izvedli v Ljubljani. Probleme s tem smo sicer sproti rešili, a pri vsem skupaj nismo bili tako efektivni, kot smo sicer.

Kako si sam sledil svojim projektom?
Veliko je odvisno predvsem od tega, kje delaš in kako utečen je celoten proces. Sam sem recimo dobival samo programerske taske in se mi ni bilo treba ukvarjati z ničimer drugim. Načeloma sem preprosto oddelal svoje – skodiral, kar je bilo potrebno – tako, da ni bilo preveč usklajevanja in klicev s Slovenijo sem in tja. Šlo je za delo, ki sem ga točno poznal in vedel, kaj moram narediti.

Kakšne so po tvojem mnenju prednosti remote dela? Pa izzivi?
Hm. Prednost dela pri Codeventuri je ravno ta svoboda izbire, od kje boš delal. Če tvoja služba ne omogoča remote dela, ne moreš preprosto zamenjati lokacije in delati od tam.

Hkrati sam mislim, da je remote delo smiselno samo, če hočeš nekaj doseči z njim – če imaš neko idejo ali vizijo, za katero je nujno, da delaš od nekje drugje. Remote delo samo po sebi, brez neke poante, ni ne dobro in ne zdravo. Večino časa si sam s sabo zaprt nekje, tako da mora biti nek dober razlog, zakaj bi se odločil za to.

Kakšni so bili zate izzivi pri tem? Kaj ti je bilo najtežje?
Mogoče je to specifično predvsem za programerje, ampak sem sem videl težavo predvsem v tem, da ko nekaj ne štima, ne moreš preprosto pocukat kolega za rokav in zadeve predebatirati z njim. Namesto tega moraš napisati svoj problem na Slack in čakati, da nekdo to prebere in ti odgovori.

Najtežje bi bilo torej to, da si popolnoma samostojen in izoliran, nimaš nobene podpore pri svojem delu, kot jo imaš sicer v ekipi.

Da ne bomo govorili samo o delu – kako si tam preživljal svoj prosti čas?
Kalimnos je zelo majhen otok, svetovna destinacija za plezanje, razen tega pa se ne dogaja veliko. Večino časa sva s punco plezala in hodila na morje se kopat, to je to. Kaj dosti drugega tam nimaš za delat, kar je meni čisto ustrezalo.

Tvoja najbolj nepozabna izkušnja?
Smotano vprašanje, težko je izpostaviti samo eno stvar. Dobra izkušnja je bila predvsem to, da ko nekam greš in si dlje časa tam, lahko prideš blizu skupnosti in jo spoznaš bolj osebno. Kot turist ne boš nikoli zares spoznal oziroma doživel takšnega undegrounda. Ko si dlje časa tam in se lahko vklopiš v skupnost, pa vidiš mnogo stvari, ki jih marsikdo, ki pride za teden ali dva, ne more.

Torej bi spet nekam odpotoval in delal remote?
Bom!

Greš na isto lokacijo ali si se odločil za kaj novega?
Oboje. Zdaj grem na isto lokacijo, ponovno zaradi plezanja, potem bi šel pa tudi kam drugam. Azija se mi zdi zanimiva, recimo. Z remote delom lahko dobro izkoristiš tudi razliko med ekonomskim stanjem, tudi če se sliši malo grdo. Tu dobivaš isto plačo, hkrati pa tam živiš ceneje, kar se ti v mladih letih zelo pozna.

Remote work this or that:
Mi: samostojno delo / ekipa?
Miha: ekipa

Mi: dom / lokal / coworking space?
Miha: dom

Mi: glasba / tišina / white noise?
Miha: Odvisno od dela – če je to rutinsko, potem glasba, če moraš razmišljati pa tišina.

Mi: pižama / trenirka / obleka?
Miha: kopalke!

Mi: maili / chat / (video) klici?
Miha: Za kratka sporočila chat, za karkoli več pa klici.

Mi: jutro / dan / noč?
Miha: Jutro, če ni drugih idej, sicer sem po navadi delal popoldne.

Za konec – imaš kakšen nasvet za vse, ki razmišljajo o takšnem delu? Bi sam izpostavil še kaj?
Predvsem moraš biti samostojen, to je najpomembnejše. Če bi sam šel remote-at en mesec po tem, ko sem začel delati pri Codeventuri, bi celotna zadeva propadla. Najprej moraš biti samostojen in imeti jasno idejo, zakaj bi se odločil za takšen način dela. Iti nekam samo zato, da boš lahko remote-al, je nesmiselno. Splača se ti samo, če imaš neko željo oziroma vizijo, zakaj je to dobra izbira zate, dobra bližnjica – če imaš sploh možnost, seveda.

Zame je bila to fantastična izkušnja, ampak sem si je res želel. Meni je bil remote nujen del te izkušnje, ker se drugače ne bi mogla realizirati.

Poleg samostojnosti se moraš tudi hitro navaditi, da si sam – torej delaš in rešiš svoje službene probleme, kakor veš in znaš. Najbolj pomembna pri tem je komunikacija s preostankom ekipe. Ne moreš si privoščiti izgovorov v smislu ‘Danes mi Skype ne dela, jutri me slabo slišijo, ker nimam mikrofona…’. Te stvari moraš urediti in potem vzdrževati na visokem nivoju, to je predpogoj.